Mehr zum Buch
Aristotelova Druga analitika, eno izmed del, ki tvorijo sklop njegovih logiških spisov, imenovan Organon, velja v dolgi tradiciji evropske misli za prvo fokusirano razmišljanje s področja teorije in filozofije znanosti. Če je Prva analitika postregla z analizo silogizma kot obliko logičnega sklepanja, se je v njenem »nadaljevanju« Aristotel soočil z vprašanjem, kako slednje uporabiti v znanosti (epistēmē) in ga povezal s tem, kdaj kaj vemo in kakšni so pogoji za njen obstoj. Pri tem izhaja iz stališča, da kaj vemo takrat, ko vemo, zakaj je tisto, kar vemo, nujno takšno~razlago razume kot dokaz o tem. Ta ima zato strukturo sklepanja, osrednja vprašanja v Drugi analitiki pa so zato povezana z opredelitvami znanosti oz. znanstvenega razumevanja, dokaza, definicije in npr. vzročnosti. Delo, napisano z nezgrešljivo natančnostjo in »analitičnostjo« antičnega filozofskega velemojstra, v slovenski prostor vnaša potrebno svežino dragocene zgodovinske perspektive za vse, ki se ukvarjajo s področji epistemologije, logike ali npr. znanstvene metodologije.
Buchkauf
Druga analitika / Analytika hystera, Aristoteles, Jera Marušič, Boris Vezjak
- Sprache
- Erscheinungsdatum
- 2012,
- Buchzustand
- Gebraucht - Sehr gut
- Preis
- € 15,49
Keiner hat bisher bewertet.
- Titel
- Druga analitika / Analytika hystera
- Sprache
- Slowenisch
- Autor*innen
- Aristoteles, Jera Marušič, Boris Vezjak
- Verlag
- Založba ZRC
- Erscheinungsdatum
- 2012
- Seitenzahl
- 265
- ISBN10
- 9612544107
- ISBN13
- 9789612544102
- Reihe
- Schlagwörter
- Sachbücher, Sozialwissenschaften, Philosophisches Thema, Philosophie, Altertum, Logik
- Beschreibung
- Aristotelova Druga analitika, eno izmed del, ki tvorijo sklop njegovih logiških spisov, imenovan Organon, velja v dolgi tradiciji evropske misli za prvo fokusirano razmišljanje s področja teorije in filozofije znanosti. Če je Prva analitika postregla z analizo silogizma kot obliko logičnega sklepanja, se je v njenem »nadaljevanju« Aristotel soočil z vprašanjem, kako slednje uporabiti v znanosti (epistēmē) in ga povezal s tem, kdaj kaj vemo in kakšni so pogoji za njen obstoj. Pri tem izhaja iz stališča, da kaj vemo takrat, ko vemo, zakaj je tisto, kar vemo, nujno takšno~razlago razume kot dokaz o tem. Ta ima zato strukturo sklepanja, osrednja vprašanja v Drugi analitiki pa so zato povezana z opredelitvami znanosti oz. znanstvenega razumevanja, dokaza, definicije in npr. vzročnosti. Delo, napisano z nezgrešljivo natančnostjo in »analitičnostjo« antičnega filozofskega velemojstra, v slovenski prostor vnaša potrebno svežino dragocene zgodovinske perspektive za vse, ki se ukvarjajo s področji epistemologije, logike ali npr. znanstvene metodologije.